Vse več slovenskih šol se sooča z realnostjo, da slovenščina za številne učence ni materni jezik. To prinaša izzive, pa tudi priložnosti – za učenje, razumevanje in gradnjo vključujoče skupnosti.
To tematiko je nedavno osvetlil tudi prispevek portala 24ur, posnet na Osnovni šoli Livada v Ljubljani, kjer velik delež učencev prihaja iz jezikovno in kulturno različnih okolij. V prispevku z video posnetkom o izzivih in rešitvah spregovorijo ravnatelj, učiteljica slovenščine in tudi jaz, ki poleg poučevanja angleščine pomagam z medkulturnim posredovanjem med šolo in starši.
Od besed do zaupanja
V večjezičnem šolskem okolju je poučevanje jezika veliko več kot učenje slovnice in besedišča. Gre za:
- razumevanje šolskega sistema,
- vzpostavljanje zaupanja s starši, ki so ob prihodu v neznano okolje pogosto zadržani in polni skrbi,
- prepoznavanje kulturnih razlik v komunikaciji,
- ustvarjanje prostora, kjer se otrok lahko počuti varno in sprejeto.
Pri povezovanju šole in družin učencev gre za razumevanje ne le besed, ampak tudi pričakovanj, navad in načinov sodelovanja. Namen je, da s skupnimi močmi in razumevanjem spodbudimo otroka k napredku ter ga podpremo pri uresničevanju svojega polnega potenciala.
Medkulturno posredovanje kot strokovna praksa
Izkušnje iz šolskega prostora so neposredno povezane z mojim delom pri PROSBERRY, samostojni dejavnosti, v okviru katere ponujam:
- medkulturno posredovanje,
- delavnice za vključevanje otrok in družin iz različnih kulturnih okolij,
- podporo vzgojno-izobraževalnim ustanovam in organizacijam, ki se srečujejo z večjezičnostjo in raznolikostjo.
Kar se dogaja v razredu, se namreč ne konča pri šolskih vratih. Vključevanje je proces, ki zadeva celotno skupnost. Največji rezultat se pokaže, ko opazimo spremembo pri otroku: napredek, večjo neodvisnost in suverenost v izražanju – v igri, na treningu, v trgovini ali na avtobusu.
Glavni izzivi v šolah in vrtcih
Na podlagi kratke raziskave o izzivih pri vključevanju priseljencev v slovenski izobraževalni sistem, ki sem jo nedavno izvedla med šolami in vrtci po Sloveniji, so se kot glavni izzivi pokazali naslednji:
- Slaba motivacija za učenje jezika ovira napredek in vključevanje učencev.
- Pomanjkljiva angažiranost učencev priseljencev za šolsko delo vpliva na njihov napredek, otežuje doseganje učnih in vzgojnih standardov ter lahko znižuje povprečje v razredu. To predstavlja izziv za kakovost izobraževanja.
- Pomankanje ustrezne psihosocialne podpore v učnem in vzgojnem okolju otežuje ustvarjanje bolj vključujočega občutka in povezovanje znotraj skupine.
- Nezadostno vključevanje staršev v proces učenja ter pomanjkljiva odzivnost na obvestila in govorilne ure otežujeta sodelovanje s šolo.
- Težave vzgojiteljev in učiteljev pri komunikaciji s starši se pogosto pojavljajo zaradi kulturnih razlik ali nerazumevanja. Pomanjkanje medkulturnega posredovanja dodatno otežuje sodelovanje in vzajemno razumevanje.
Če se tudi vi srečujete z zgoraj omenjenimi izzivi, vas vabimo, da stopite v stik z nami in skupaj poiščemo ustrezne rešitve ali si ogledate naše podporne storitve:
Zakaj je pomembno govoriti o tem
Prispevki, kot je ta, odpirajo prostor za razmislek o tem, kako kot družba odgovarjamo na raznolikost. Medkulturno posredovanje ni dodatek, temveč nujna kompetenca sodobnega izobraževanja in dela z ljudmi. Če se z vključevanjem soočamo odgovorno in pravočasno, preprečimo izzive, ki kasneje lahko izbruhnejo zaradi nevključenosti.
📺 Prispevek portala 24ur z video posnetkom si lahko ogledate tukaj:
👉 OŠ Livada – Ko slovenščina ni materni jezik
Če vas zanima, kako te izzive lahko obravnavamo neposredno z otroki in starši v razredu ali skupini vrtca, si oglejte prispevek: Medkulturnost: prostor za rast v razredih in skupinah vrtca | Prosberry – praktični nasveti za učitelje in vzgojitelje.