136 lines
23 KiB
HTML
136 lines
23 KiB
HTML
<!DOCTYPE html>
|
||
|
||
<html lang="sl">
|
||
<head>
|
||
<meta charset="utf-8"/>
|
||
<meta content="width=device-width, initial-scale=1.0" name="viewport"/>
|
||
<title>Psihofizične terapevtske oblike | Mag. Hermina Merc</title>
|
||
<!-- Google Fonts -->
|
||
<link href="https://fonts.googleapis.com" rel="preconnect"/>
|
||
<link crossorigin="" href="https://fonts.gstatic.com" rel="preconnect"/>
|
||
<link as="style" href="https://fonts.googleapis.com/css2?family=Playfair+Display:ital,wght@0,400..900;1,400..900&family=Montserrat:ital,wght@0,100..900;1,100..900&display=swap" onload="this.onload=null;this.rel='stylesheet'" rel="preload"/><noscript>
|
||
<link href="https://fonts.googleapis.com/css2?family=Playfair+Display:ital,wght@0,400..900;1,400..900&family=Montserrat:ital,wght@0,100..900;1,100..900&display=swap" rel="stylesheet"/>
|
||
</noscript>
|
||
|
||
<!-- CSS Stylesheet -->
|
||
<style>
|
||
body { background-color: #fdfdfd; }
|
||
</style><link as="style" href="/assets/css/style.min.css" onload="this.onload=null;this.rel='stylesheet'" rel="preload"/>
|
||
<noscript>
|
||
<link href="/assets/css/style.min.css" rel="stylesheet"/>
|
||
</noscript>
|
||
</head>
|
||
<body class="subpage">
|
||
<header class="main-header">
|
||
<div class="header-container">
|
||
<div class="logo">
|
||
<a href="/">Psihoterapevt, vrhunski strokovnjak</a>
|
||
</div>
|
||
<nav class="main-nav" id="main-navigation">
|
||
<ul>
|
||
<li><a href="/o-meni/">O meni</a></li>
|
||
<li><a href="/kaj-je-psihoterapija/">Kaj je psihoterapija</a></li>
|
||
<li><a href="/storitve/">Predstavitev ponudbe</a></li>
|
||
<li><a href="/cenik/">Cenik storitev</a></li>
|
||
<li><a href="/blog/">Blog</a></li>
|
||
<li><a class="nav-cta" href="/kontakt/">Kontakt in naročanje</a></li>
|
||
</ul>
|
||
</nav>
|
||
<button aria-controls="main-navigation" aria-expanded="false" aria-label="Toggle navigation" class="mobile-nav-toggle">
|
||
<span class="hamburger"></span>
|
||
</button>
|
||
</div>
|
||
</header>
|
||
<main class="page-main-content">
|
||
<section class="service-hero">
|
||
<div class="container">
|
||
<h1 class="page-title animate-on-scroll">Psihofizične terapevtske oblike, metode in tehnike za človekovo celovito zdravje in osebno rast, ki vam jih ponujam kot strokovnjak integralni psihoterapevt in klinični psiholog specialist</h1>
|
||
</div>
|
||
</section>
|
||
<section class="container service-content-wrapper">
|
||
<article class="article-content">
|
||
<div class="animate-on-scroll">
|
||
<h2 class="section-title">Psihofizične terapevtske oblike, metode in tehnike za človekovo celovito zdravje in osebno rast, ki vam jih ponujam kot strokovnjak integralni psihoterapevt in klinični psiholog specialist</h2>
|
||
<p>PRISTNA IDENTITETA NI TO, KAKOR SE KAŽEMO SVETU, TEMVEČ TO, KAR NOSIMO V SEBI.</p>
|
||
<p>Dolgotrajne bolezni pri ljudeh so izzvane skozi neugodne, negativne, destruktivne občutke, ki so posledično nastale zaradi njihovih nefleksibilnih stališč, notranjih strahov in nezmožnosti, da se oprosti z razumevanjem in se osvobodi. Živeti v lažeh in iluzijah o sebi prinaša v nadaljevanju žalost, ki človeka slabi, ga zlomi v smislu, da energetsko negativno vibrira, fizično telo pa oboleva.</p>
|
||
<p>Vsaka bolezen ima v osnovi psihični razlog. V našem organizmu se zgodijo številne kemijske reakcije, izzvane z negativnimi čustvi, ki naruši harmonične vibracije, kar oslabi organizem. In samo da veste, da sploh ni pomembno, kako stresne stvari se dogajajo okoli vas in zunaj, temveč je za vas edino pomembno, kako se soočate z neugodnimi dogajanji, ki jih življenje prinaša.</p>
|
||
<p>Zato se ne zapirajte vase, ne potiskajte svojih čustev, temveč se z njimi soočite, in se zavedajte, da imate vedno možnost in potencial, da jih spremenite in da sebe spremenite. Samo od vas zavisi, v katero smer boste gledali, iskali, hodili. In vedite, da so čustva direktno odgovorna za naše zdravstveno stanje, medtem ko je vse to, kar občutimo, posledica tega, o čemer razmišljamo, s čim smo preokupirani in s čim se ukvarjamo.</p>
|
||
<p>Naša pristna identiteta zatorej ni to, kakršni se kažemo drugim in svetu, temveč to, kar nosimo v samem sebi.</p>
|
||
<p>Zato vam polagam na srce: ne branite se od svojih čustev in (ob)čutenja, čustva so naši zavezniki, ne pa ne-prijatelji.</p>
|
||
<p>Nehati je potrebno bežati od sebe. Zaustavite se za trenutek. Slišite se in prisluhnite svojemu notranjemu glasu. Vrnite se k sebi. In odkrijte sebe.</p>
|
||
<p>Ne iščite več identitete od zunaj, od drugih ljudi, od njihovih pričakovanj in njihovih pravil, ki so si jih izmislili, da bi nadzorovali – imeli v kontroli kakršnakoli pristna čustva drugih ljudi, tudi ko gre za izkazovanje naše pristne radosti in veselja.</p>
|
||
<p>Zaradi premalo samospoznanja se nam dogaja, da potrebujemo nadomestek, in ta nadomestek je ego, ki je vedno vsem na ogled. In zato, da bi se pokazali v najboljši luči, skrivate tisto, kar je grdo in narobe v vas. Z oblačili, vedenjem, besedami, komunikacijo, maskami in dejanji poskušate prepogosto skriti, kaj je grdo in narobe v vas. A to pomeni, da ste »izgubili« identiteto, ali pa ste se je odrekli dobrovoljno, ker ste verjeli, da vas bodo drugi imeli radi in vas spoštovali samo, če se prilagodite?</p>
|
||
<p>Pa vendarle – vedite, da vaš pristni jaz ni prav daleč proč. Ni v preteklosti, ki smo jo izgubili, ni v prihodnosti, ki jo pričakujemo, niti v prihodnosti, ki si jo želimo, niti ni v tujih pričakovanjih, in tudi ne v družbenih normah. Naše avtentično bitje – naš pristni jaz – že obstaja v nas in čaka, da ga prepoznamo.</p>
|
||
<p>Zato, če ste že velikokrat sebi zastavljali vprašanja: »Kdo sploh sem jaz? S kakšnim namenom sem se rodil? Kaj je bistvo mojega življenja? Zakaj se počutim nerazumljenega? Zakaj se počutim izgubljeno?«, vedite, da ta vaša vprašanja niso slučajna, temveč so znak, da se prebujate iz globokega sna, kjer ste živeli po nekih rutinah, tujih pričakovanjih, avtomatizirano življenje.</p>
|
||
<p>Odločiti se ti je torej potrebno, da sebe resnično pristno spoznaš, da spoznaš in ozavestiš tudi morebitne travme in čustvene psihološke blokade že iz otroštva, in se jih osvobajaš, kajti z vse globljim in empatičnim razumevanjem sebe samega bodo le-te prenehale vladati nad teboj.</p>
|
||
<p>In pomembno je, da želite svojo notranjo in zunanjo spremembo!</p>
|
||
<p>In že s tem, ko se osvobajamo ujetosti od starih, priučenih, a že preživetih scenarijev in planov, se že zavedamo svoje pristne avtentične moči in energije, hrabrosti in poguma, radosti in ljubezni do sebe in življenja, ko hodimo vse bolj in bolj ozaveščeni po lastni poti sprememb našega neskončnega razvoja.</p>
|
||
<p>Za vas napisala<br/>mag. Hermina Merc</p>
|
||
<p>Kot strokovnjak psihoterapevt in specialist klinični psiholog, področje Maribor, Štajerska, vam nudim strokovno pomoč pri razreševanju: psihološke in čustvene travme, posttravmatski stres, psihofizične in duševne stiske, krize, motnje, stres - aktualni in kronificirani, tesnoba, depresivnost, anksioznost, motnje hranjenja, osebnostne motnje, psihofizična in psihosomatska obolenja, ter stresi in psihofizične in psihosomatske bolezenske težave vodstvenih delavcev in ljudi, ki profesionalno aktivno delajo z drugimi ljudmi.</p>
|
||
<h3 class="section-title">TERAPIJA S PLESOM V POVEZANOSTI Z INTEGRALNO PSIHOTERAPIJO ZDRUŽUJE VRHUNSKO ZNANJE INTEGRALNE PSIHOTERAPIJE Z DINAMIČNIM PLESNIM GIBANJEM IN ČUTNIM TELESNIM IZRAŽANJEM</h3>
|
||
<p>S čutnim terapevtskim gibanjem se lahko zdravimo, to je dejstvo, ki ga poznajo v medicini, psihologiji in tudi v psihoterapiji. Terapija s plesom je plesanje spontanih izvornih ritmov izražanja gibanja telesa, ki se odvija skozi navdihujoči ples, ko čutno, a z živostjo premikamo svoje telo, kjer ne obstajajo predsodki, kritiziranje ega, ocenjevanje, in kjer začutimo telo, dih, srce, um, dušo in duha kot vibriranje celovite energije. Kot integralni psihoterapevt jo izvajam v povezanosti z integralno psihoterapijo, ki človeku sicer že sama s svojim celostnim strokovnim pristopom samostojno ali pa v kombinaciji s terapevtskim plesnim gibanjem odpira "notranja" vrata do globljega občutenja osvoboditve spontanosti in dinamičnega ravnotežja pri samem sebi in v življenju. Tako se torej lahko plesno terapevtska praksa izvaja tudi samostojno kot plesno inspiracijsko gibanje – izražanje svojega telesa na globljem nivoju doživljanja. Pri tem imate možnost raziskati, soočiti, ozavestiti, predelati, transformirati ter integrirati vse, kar se je dogajalo v vas (bolečega, jeznega, nerazumljenega, bolnega, nervoznega, radostnega, ljubečega, sproščenega) ne le med plesom, pred ali po njem, temveč tudi to, kar vse ste začutili v plesnem izražanju v zvezi s svojo osebno zgodovino in v življenjskih ciklusih - kot prebujanje intuitivnega, pristnega sveta v vas. Ta plesno gibalna praksa je še posebej namenjena ljudem v sodobnem tempu življenja, ki so zelo stresno obremenjeni, v domačem in/ali delovnem okolju, in ki ne zmorejo upočasniti kaosa okoli sebe ter zaustaviti lastnega pregorevanja energije, in tudi tistim, ki veliko časa preživijo "v glavi" ter v odgovornem razmišljanju in odločanju ter se vse težje znajdejo v vsej tej svoji nervozni energiji. Če je človek tako pod stresom, da ni več osrediščen v samem sebi, in ga telesnost še dodatno frustrira, se lahko iz tega razvije kronično stanje – kadar gre za življenjsko krizo ali težjo bolezen, in je lahko takšna "notranja razglašenost" za človeka usodna. Terapija s plesom vam prinaša priložnost, da poiščete v sebi moč preobrazbe in postanete prijatelj svojemu telesu. Naučite ga imeti radi na moder način! Vaše duševno stanje se namreč zrcali v telesu. V vašem telesu je zapisana vaša celotna osebna zgodovina, od začetka spočetja do danes. Vse te zgodnje življenjske zgodbe in izkušnje se odražajo v vašem telesnem izražanju (na primer; kakšna je vaša telesna drža pred avtoritetami ali do nasprotnega spola; telesna govorica rok, ki govori o nezavednih, izrinjenih čustvih in mislih; kako se s telesom izražate, ko ste jezni, za razliko, kadar želite sebe predstaviti kot pomembne ali celo kot "nekaj več" od ostalih; kako se premikate s telesom, na primer z nogami, kadar ste negotovi). Telo predstavlja mesto, v katerem se spajajo energije. In ker se skozi ples začne telo bolj svobodno premikati, se premaknejo tudi vaša čustva, zablokiranost v vašem doživljanju in razmišljanju. Vse to lahko skozi gibanje v plesanju prepoznavate, osvobajate, "greste skozi" ter "izplešete". Ne glede na to, o katerem čustvu je govora, takšno terapevtsko plesanje olajšuje izražanje in vzpostavljanje ravnotežja ter odpira vašo lastno preobrazbeno moč – osvoboditev od jeze; opogumljanje, če ste zaskrbljeni in prestrašeni; potešitev, kadar ste žalostni, potrti. Na nivoju zavesti pa ima oseba občutek sproščenosti, radosti, odprtosti k ustvarjalnemu potencialu, in večji zavestnosti. S terapevtskim plesanjem se namreč zdravilno povežemo ne zgolj s svojim telesom in dihanjem, temveč tudi s svojim srcem, umom, dušo in duhom. Vsi vemo, da nekaterih stvari v življenju dejansko z empiričnimi znanstvenimi metodami ne moremo pojasniti, ker so izkustvene. Ko boste plesali v ritmu lastnega notranjega utripa svojega bitja, boste resnično oživeli! Dvignite se na višji nivo zavedanja, kjer boste sposobni ustvarjati in oplemeniti sebe pogumno, s humorjem in samozavestjo. V plesnem gibanju in v kombinaciji z integralno psihoterapijo obstaja mnogo možnosti za razrešitev, in če vam jo kdo preprečuje, ste to vi sami s svojimi iluzijami in strahovi pred snemanjem (svojih) mask in oklepov. In ne nazadnje, v kolikšni meri se zavedate, da tudi vaša seksualna zgodovina vpliva na vsak del vaše duševnosti? In da se vse, kar muči vašo dušo v zvezi s tem, odraža skozi vaše telo? Mnogo vaših strahov je namreč osnovanih na tem, kaj ste ustvarili sebi in kaj ste storili drugim v svojem seksualnem življenju. Marsikdo tega ne želi videti, ker je preveč boleče in ker to obsoja kot slabo ali pa kot slabost.</p>
|
||
<p><em>Mag. Hermina Merc je klinični psiholog specialist psihoterapevt</em></p>
|
||
<h3 class="section-title">KREATIVNI MEDIJI V IT</h3>
|
||
<p>Pri uporabi tehnik s kreativnimi mediji je teoretično ozadje za klienta zelo pomembno, zato mu je smiselno razložiti, zakaj je uporabljen določen medij, na kakšen način je terapevtsko delo s kreativnimi mediji podpirajoče, ozdravljujoče. Tako klient ne bo v sebi postal razdvojen, da je vedno znova predmet manipulacije ali slepe pokorščine, ki ne ponuja nobenih možnosti za sodelovanje razen prilagajanja, podrejanja ali reakcije odpora. Izhajamo iz tega, da klienti, ki dobijo dober teoretični uvod v psihoterapevtske intervencije, v terapiji bolje sodelujejo, začetna raven odpora je nižja in tako so v celotnem poteku psihoterapije bolje opremljeni za to, da se spoprimejo z odpori in obrambnimi reakcijami.</p>
|
||
<p>Delo s kreativnimi mediji v IT zajema iste medije, ki veljajo tudi v umetnosti:</p>
|
||
<ul>
|
||
<li>barvice,</li>
|
||
<li>glina za gnetenje,</li>
|
||
<li>zvok, glas, glasba,</li>
|
||
<li>glasbila,</li>
|
||
<li>fotografije iz življenjskega sveta,</li>
|
||
<li>lutke, plišaste živali,</li>
|
||
<li>pripovedovanje pravljic, pripovedk, legend, mitov, basni, zenovskih zgodb,</li>
|
||
<li>maske za pantomimo,</li>
|
||
<li>sanje, vizualizacija,</li>
|
||
<li>ples – gibanje,</li>
|
||
<li>pisanje pisem.</li>
|
||
</ul>
|
||
<p>Vsi mediji vsebujejo različno moč izražanja in imajo svojevrsten odziv na klienta. V terapevtskem delu s kreativnimi mediji, vodeno fantazijo, sanjami in podobnim, neposredno spodbujamo celostno čutenje, razumevanje, odzivanje, na primer, da napišejo na pravkar narisano risbo pesem ali da najdejo glas ali zvok k zadržanju ali kretnji. Dostop k nezavednemu je pri terapevtskem delu s kreativnimi mediji navadno veliko bolj neposreden kot pri terapevtskem delu z govornim izražanjem. Ponavadi je tukaj tudi lažje delati z odpori, ker odpore »zaobidemo«. Mnogi odrasli morajo premagati prag bojazni, ki je socializacijsko pogojen, in so šele nato pripravljeni na delo s kreativnimi sredstvi. Pozorni smo na to, da smo pri uvajanju kreativnih tehnik razumevajoči do morebitnega pojavljanja strahu ali občutij tesnobe. Na primer, kadar nekdo prvič dela z glino, lahko tudi terapevt vzame v roko kos gline in pove, da je treba glino najprej ogreti in zgnesti, spoznati. S pomočjo gline pogosto izzovemo regresijo, lahko oživijo zgodnji arhaični občutki in prizori, predvsem kadar delamo z zaprtimi očmi in brez strukturno naglašenih elementov. Regresivno delo z glino zahteva stabilen odnos med klientom in terapevtom. Glina je primerna za izražanje močnih občutij jeze, sovraštva, veselja in podobno. Glina je tudi medij za obravnavo govornih blokad, prisilnih posledic vzgoje k čistosti in pomanjkljivih izkušenj z telesom. Če damo navodilo, naj izdelajo družinsko skulpturo, in jo imamo za izhodišče pri delu z vlogami, potem je pri tako drugače strukturiranem izhodišču regresija manj verjetna. Če želimo, da klient ozavesti in poišče podporo v samem sebi in v življenjskem svetu, ga prosimo, naj naslika potenciale, vire moči tako, da v velik krog vriše vse, kar je zanj življenjsko pomembno in v čemer najde oporo: denimo, ljudje, znanje, dobrine, zdravje, vrednote,…, in naj nato izrazi pomembnost zanj z barvo, simbolom,… Pri slikanju »telesne sheme« leže klient na velik kos papirja, terapevt pa izriše njegove obrise. Telesno shemo poslika nato klient sam. Ob tem pridejo do izraza deli telesa, tabuirani deli, identifikacija, telesna samopodoba, »otoki telesa« ter zavedne in nezavedne predstave o samem sebi. Delo s kreativnimi mediji lahko še poglobimo, kadar jih kombiniramo; na primer, občutke narisane panorame lahko nato klient izrazi tudi v obliki pesmi, ki jo lahko napiše ali zapoje. Za terapevtsko delo s kreativnimi mediji pa je seveda pomembno, da je na voljo dovolj časa. Ob delu klienta s kreativnimi mediji ima tudi terapevt veliko možnosti. Lahko je le prisoten, lahko prevzame govorni kontakt, kreativno sodeluje (oblikuje velik kos gline in ga ponudi klientu za njegovo produkcijo). Pri igri z lutkami, denimo, lahko terapevt prevzame vlogo, ki si jo je izbral sam ali pa mu jo je izbral klient.</p>
|
||
<h3 class="section-title">GIBALNA INTEGRATIVNA TERAPIJA</h3>
|
||
<p>Kakršnekoli motnje v človekovem zdravju, ne glede na to, kakšne vrste so ali kako so nastale, težijo k dezintegraciji človeka. Motnja se vedno odslikava v delovanju na celoto, zato mora tudi terapija biti usmerjena na človeka kot celoto, pri čemer lahko upamo, da bodo pozitivne spremembe na eni ravni izzvale ozdravljenje celotnega organizma. Pri utrjevanju terapevtskih ciljev je potrebno imeti v mislih zahtevo po visoki stopnji identitete in samoregulacije, v klasičnem antropološkem terminu torej – visoko stopnjo avtonomije in svobode, in – zahtevo po dobrih stikih z življenjskim svetom. Če se med terapijo ugotovi pri klientu, da je premalo senzibilen, ekspresiven in fleksibilen ali celo mišično zakrčen, potem je jasno, da se ni sposoben sprostiti, prepustiti, zato z različnimi terapevtskimi vajami delamo z njim na tem, da bi dosegel senzibilnost in bil sposoben psihofizične sprostitve, ali pa delamo postopno desenzibilizacijo, trening samopotrjevanja. Lahko mu predlagamo bimodalno terapijo (ples, dihalne vaje, taoistične vaje, energetske vaje, jogo, kultivirane vzhodnjaške borilne veščine kot aikido, tai chi, kung fu), torej opogumljamo klienta, da sam (zavestno, ustvarjalno in samoodgovorno), v organizirani skupini ali v bimodalni terapiji s terapevtom naredi nekaj zase, da eksperimentira in poskuša nove možnosti vedenja, kar skoraj po pravilu pripelje do tega, da so terapevtski cilji hitreje doseženi. Temeljni cilj gibalno terapevtskega dela v IT je obujanje zavesti o telesu (naša lastna zgodovina nam je v določeni meri pisana na telo), samoregulacije in psihofizične sprostitve. Psihofizični trening sproščanja pogosto deluje kot podlaga za osvobajanje napetosti, vendar ne moremo zaobiti ubesedene predelave problemov, ki so vzrok te napetosti. To pomeni, da je ponavadi nujno potrebno tudi psihoterapevtsko, na konflikte osredotočeno delo, ker se sicer globoko zakoreninjene zakrčenosti ne morejo trajno razrešiti. Samo globinska predelava, na primer, globlje ležečih anksioznih problemov ali zavrte agresivnosti, lahko omogoči, da se psihični mehanizmi, ki peljejo k somatizaciji, onemogočijo in da tako pride do dolgotrajne spremembe, preobrazbe. Pri tem lahko torej uporabimo sprostitveni trening kot suportivni in razreševalni moment. Obenem pa je potrebno seveda delati tudi na globlje ležeči problematiki.</p>
|
||
<h3 class="section-title">POMEN GLASBENE TERAPIJE V IT</h3>
|
||
<p>Sodobna družba gleda na glasbo na dva načina: kot na umetnost in kot na reklamni izdelek. Potrebno je, da glasbo, glas in zvok pogledamo še z enega vidika, namreč, kot moč univerzalne energije. To energijo so v starih civilizacijah zelo spoštovali. Fizični zvok je bil zanje zunanji, slišni učinek notranje preobrazbe.</p>
|
||
<h4>Kako torej nevidna moč zvoka deluje na nas?</h4>
|
||
<p>Glasba je strukturirana resničnost, saj jo lahko ne le slišimo, temveč tudi občutimo s celim telesom, in kot taka ima močan terapevtski učinek. Vibracije zvoka lahko spremenijo vzorce naših možganskih valovanj v stanje globoke psihofizične sprostitve ali pa ti vzorci prerastejo v ustvarjalno svobodo in intuitivni navdih. Glasbeni terapevti pravijo, da ne more obstajati enotna glasbena »apoteka«, saj ista glasba lahko vzbudi različna čustva pri različnih ljudeh, saj ima vsak človek individualne občutke zaradi različne socializacije v glasbi in različne osebne izkušnje. Obstaja pa neke vrste nevarnost za glasbene terapevte, če menijo, da imajo pred seboj medij, ki je univerzalen (»saj ga lahko vsi govorijo in razumejo«); a v terapevtskem odnosu pogosto vidimo, da ga vsi ne razumejo enako, zato je potrebno o tem spregovoriti še v feedbacku, še posebej, kadar gre za pomembno temo. Če pa je namen glasbe le sprostitev in uživanje, potem pogovor kasneje ni potreben. Glasba združuje ljudi. To je tudi polje projekcij. Denimo, glasbeni terapevt pogosto igra skupaj s klienti. Kot terapevt je lahko involviran s svojimi občutki v glasbi, kajti glasbeno dogajanje spodbuja občutke, ki bi lahko bili tudi projekcija: na primer, če je prijetna glasba - torej zbližajoči zvoki - imata morda oba, terapevt in klient, dobro izkušnjo, in to lahko pelje k stanju, ki pomeni: » razumela sva se«, pa čeprav v resnici za to ni podlage. Težava je tudi v tem, da včasih ne najdemo besed ob glasbi, ki jo doživljamo; zato je pomembno, da iščemo pravilne besede, ne le ostanemo pri tem, da je to »lepa glasba«. Pomembna je torej diferenciacija občutkov, percepcij. Prednost glasbe pa je v tem, da je brez besed. Lahko torej najdemo ozračja, razpoloženja in stanja iz zgodnjih faz razvoja, torej lahko skozi glasbo pridemo v stik s preverbalnim stadijem razvoja. To pomeni, da lahko sporočamo (komuniciramo) neke zgodnje situacije iz svojega življenja, za katere še ne najdemo besed. In morda preko izkušnje z glasbenim sporočanjem najdemo te besede – kot odrasla oseba.</p>
|
||
<h4>Primeri:</h4>
|
||
<p>Izbira instrumenta v delu s pari je izredno pomembna. Dominantni partner ponavadi izbere po jakosti močnejši instrument, drugi pa nekaj tihega, zato jima terapevt pozneje po takšnem glasbenem dialogu naroči, naj sedaj zamenjata instrumente. Če želim za klienta igrati podpirajočo glasbo, in on, denimo, izbere flavto, vzamem jaz kot terapevt nekaj, kar to podpira, in če ne najdem začetne glasbe, mu dam » potujočo preprogo«. Če nekdo igra le monotono, ga poskusim » sprovocirati« z nečim zelo različnim od tega, kar on igra, to je lahko provokacija in/ali pa tudi spodbuda zanj, da bo iskal nove perspektive zase. Če terapevt nenadoma neha igrati, lahko opazuje, kaj bo naredil klient, na primer, ali bo dovolj močan, da bo nadaljeval z igranjem, ali pa še vedno potrebuje spodbudo s strani terapevta (z njegovim igranjem). Glasba je ogledalo dveh ali več ljudi, ki igrajo skupaj, odnosa v igranju, in ogledalo, kaj se dogaja v skupini, na primer, kje je razporejena moč. V glasbeni terapiji IT obstaja tudi možnost zamenjave vlog (zdravilna pomoč), ko se terapevt preko glasbe postavi najprej v neko drugo vlogo in šele nato nadaljuje pogovorno terapijo v smislu IT. Glasba je resnični medij – most med ljudmi in - tudi varstvo, saj ni potrebno iti takoj neposredno v stik, ker imamo vmes določen instrument.</p>
|
||
<h4>Učinkoviti terapevtski dejavniki v glasbi:</h4>
|
||
<ul>
|
||
<li>čustvovanje,</li>
|
||
<li>empatija,</li>
|
||
<li>čustvena podpora,</li>
|
||
<li>svetovanje v kriznih življenjskih okoliščinah,</li>
|
||
<li>spodbujanje uvida,</li>
|
||
<li>spodbujanje sposobnosti za odnos (komunikacija),</li>
|
||
<li>možnosti za učenje,</li>
|
||
<li>spreminjanje tonusa telesa (napetost se lahko zvišuje ali zmanjšuje),</li>
|
||
<li>izražanje kreativne svobode,</li>
|
||
<li>spodbujanje povezovanja v skupini, pri čemer pa se ne izgubi identiteta posameznika.</li>
|
||
</ul>
|
||
</div>
|
||
</article>
|
||
<div class="content-cta animate-on-scroll">
|
||
<a class="back-to-blog" href="/blog/">← Nazaj na vse članke</a>
|
||
</div>
|
||
</section>
|
||
</main>
|
||
<footer class="main-footer-bar">
|
||
<p>
|
||
© <span id="current-year"></span> Mag. Hermina Merc. Vse pravice
|
||
pridržane.
|
||
</p>
|
||
<p style="font-size: 0.8rem; margin-top: 0.5rem; margin-bottom: 0.25rem;">
|
||
Copy right za vse fotografije in ves tekst na tej internetni strani:
|
||
Hermina Merc
|
||
</p>
|
||
<p style="font-size: 0.8rem; margin-bottom: 0;">
|
||
Nobena fotografija in noben del teksta ni dovoljeno uporabljati brez
|
||
pisnega dovoljenja avtorice te spletne strani.
|
||
</p>
|
||
</footer>
|
||
<a aria-label="Na vrh strani" class="back-to-top-btn" href="#" id="back-to-top-btn">↑</a>
|
||
<script defer="" src="/assets/js/main.min.js"></script>
|
||
</body>
|
||
</html>
|