Bolezni in osebne krize so pogosto rezultat tega, da smo pozabili prisluhniti subtilnim ritmom naše duševnosti. Ne samo pretirano delo; tudi pretiravanja z užitki in tovrstno trošenja samega sebe so lahko vzroki izčrpanosti. Zato je smiselno, da si, kadar smo ogroženi ali zbolimo, postavimo za cilj zmanjšanje stresa.

Poslovni stres pot do zanikanja

Morebiti trenutno dobro funkcionirate pod pritiskom in se ne zavedate, da vas poslovni stres dela vse bolj grobega, in da je samo vprašanje časa, kdaj bo vaša energičnost prešla v nevarnost nekontroliranega izliva energije. To kar vi zase imenujete energičnost, jaz kot integralni psihoterapevt razumem kot naelektreno – eksplozivno borbenost in agresivnost, četudi bo vaš logični um to zanikal. Če ne znate, ne želite ali ne zmorete komunicirati s seboj od znotraj, se boste znašli pred lastnim zidom. Če se ne zavedate, kaj počnete s takšnim odzivanjem samemu sebi, brez dvoma s tem povzročate ranjenost drugih ljudi, in to najprej v čustvenem smislu. Bolezni in osebne krize so pogosto rezultat tega, da smo pozabili prisluhniti subtilnim ritmom naše duševnosti. Ne samo pretirano delo; tudi pretiravanja z užitki in tovrstno trošenja samega sebe so lahko vzroki izčrpanosti. Zato je smiselno, da si, kadar smo ogroženi ali zbolimo, postavimo za cilj zmanjšanje stresa.

Bolezenska obolenja vodstvenih kadrov

Bistvo premagovanja stresa je začasna in občasna izključitev samega sebe iz aktivnosti v zunanjem svetu, saj sta prenaprezanje in prevelika izpostavljenost stresu pripomogla k temu, da smo zboleli. Če več let zanemarjate opozorilna znamenja in namesto počitka in sprostitve, nadaljujete s svojim stilom življenja, hkrati pa odstranjujete bolezenske znake s stimulansi (kava, čaj, pijača, zdravila) namesto da bi se dotaknili vzroka za izčrpano energijo, vam lahko telo vrne z mnogo močnejšim znakom, kot je smrkanje ali kašelj.

Reakcija na stres je individualna

Reakcijo na stres, ki je vedno individualna, določa interakcija med mnogimi dejavniki: med osebnostjo, stresorji v delovnem okolju, stresorji v osebnem življenju in med podporo znotraj in zunaj delovnega okolja. Prispevajo tudi individualni strahovi človeka, ki je v dalj časa trajajočem stresu, kot so občutki strahu pred vsakdanjostjo življenja, enoličnostjo in notranjo praznino, pred navidezno nerešljivim problemom, pred neprijetnim sodelavcem ali življenjskim partnerjem; ter strahove, vezane na vsakdanje navade, ki jih ljudje občutijo kot škodljive, a jih ne zmorejo preseči, razen s prisilnim vedenjskim odpovedovanjem.