Bolezni in osebne krize so pogosto rezultat tega, da smo pozabili prisluhniti subtilnim ritmom naše duševnosti. Ne samo pretirano delo; tudi pretiravanja z užitki in tovrstno trošenja samega sebe so lahko vzroki izčrpanosti. Zato je smiselno, da si, kadar smo ogroženi ali zbolimo, postavimo za cilj zmanjšanje stresa.
-Poslovni stres pot do zanikanja
-Morebiti trenutno dobro funkcionirate pod pritiskom in se ne zavedate, da vas poslovni stres dela vse bolj grobega, in da je samo vprašanje časa, kdaj bo vaša energičnost prešla v nevarnost nekontroliranega izliva energije. To kar vi zase imenujete energičnost, jaz kot integralni psihoterapevt razumem kot naelektreno – eksplozivno borbenost in agresivnost, četudi bo vaš logični um to zanikal. Če ne znate, ne želite ali ne zmorete komunicirati s seboj od znotraj, se boste znašli pred lastnim zidom. Če se ne zavedate, kaj počnete s takšnim odzivanjem samemu sebi, brez dvoma s tem povzročate ranjenost drugih ljudi, in to najprej v čustvenem smislu. Bolezni in osebne krize so pogosto rezultat tega, da smo pozabili prisluhniti subtilnim ritmom naše duševnosti. Ne samo pretirano delo; tudi pretiravanja z užitki in tovrstno trošenja samega sebe so lahko vzroki izčrpanosti. Zato je smiselno, da si, kadar smo ogroženi ali zbolimo, postavimo za cilj zmanjšanje stresa.
-Bolezenska obolenja vodstvenih kadrov
-Bistvo premagovanja stresa je začasna in občasna izključitev samega sebe iz aktivnosti v zunanjem svetu, saj sta prenaprezanje in prevelika izpostavljenost stresu pripomogla k temu, da smo zboleli. Če več let zanemarjate opozorilna znamenja in namesto počitka in sprostitve, nadaljujete s svojim stilom življenja, hkrati pa odstranjujete bolezenske znake s stimulansi (kava, čaj, pijača, zdravila) namesto da bi se dotaknili vzroka za izčrpano energijo, vam lahko telo vrne z mnogo močnejšim znakom, kot je smrkanje ali kašelj.
-Reakcija na stres je individualna
-Reakcijo na stres, ki je vedno individualna, določa interakcija med mnogimi dejavniki: med osebnostjo, stresorji v delovnem okolju, stresorji v osebnem življenju in med podporo znotraj in zunaj delovnega okolja. Prispevajo tudi individualni strahovi človeka, ki je v dalj časa trajajočem stresu, kot so občutki strahu pred vsakdanjostjo življenja, enoličnostjo in notranjo praznino, pred navidezno nerešljivim problemom, pred neprijetnim sodelavcem ali življenjskim partnerjem; ter strahove, vezane na vsakdanje navade, ki jih ljudje občutijo kot škodljive, a jih ne zmorejo preseči, razen s prisilnim vedenjskim odpovedovanjem.
-
-
-
-
-
-
-
-
-